Goričko se ne ponaša s posebej izstopajočimi naravnimi znamenitostmi, kakršni so slapovi in gorski vrhovi, najdemo pa tukaj številne živalske in rastlinske vrste, tipične za tako imenovano mozaično ekstenzivno kulturno krajino celinskega dela Srednje Evrope, ki jim je preživetje v teh krajih omogočilo umno gospodarjenje z zemljo v preteklosti. Travniki so prav posebno naravno bogastvo. Ne samo zato, ker jih je ustvaril človek, potem ko je skrčil in iztrebil gozd. Bogati so zato, ker na njih lahko prepoznavamo in občudujemo številne cvetoče rastline (med njimi zlasti pomembne kukavičnice), trave, žuželke, plazilce in majhne sesalce.
Sadovnjaki so velikokrat naravno povezani s travniki, v njih pa še najdemo stare sorte jablan, hrušk, češenj, sliv in skorša. Njihova starost in vitalnost priča o dobrem počutju na izbranih rastiščih in v obstoječih klimatskih razmerah. Očitno ne potrebujejo kemičnih sredstev, zato so njihovi plodovi zdravi in vedno bolj iskani. Varuhi starih sadnih dreves so ptice – duplarji, ki si za domovanje najdejo staro deblo, vanj izdolbejo duplino za svoj zarod in mu hrano iščejo v neposredni bližini. Takšni so velik skovik, žolne in detli. Opazujemo pa lahko tudi pivko, vijeglavko in smrdokavro.
Njive in živice so zanimiv del kulturne krajine v šalovski občini. Ljudje v njej se pretežno preživljajo s kmetijstvom, ki jim daje sicer bolj skromne pridelke, saj tla niso pretirano rodovitna. Kljub intenzivnemu kmetovanju se v nekaterih predelih še zmeraj ohranja mozaična kulturna krajina s številnimi živimi mejami, živicami ali pasikami med posestmi in njivami. Sprehod ob pasikah razkrije marsikateri plodonosen grm, kot so lešniki, črni trn, šipek in glog.
